Ključna beseda: Mesto in njegovo negotovo obzidje

»Zaradi koronavirusa ... skoraj nisem stopil iz hiše in sem večino časa preživljal doma. Jasno, da sem se oziral v svojo notranjost. In takrat se mi je zazdelo, da je morda čas, da napišem to zgodbo.«

»Neverjetno se veselim.«

»Ali je konec zdaj drugačen.«

»Iz sebe moraš iztisniti vso svojo moč, sicer ti ne bo uspelo priti na drugi konec sveta.«

»Čeprav obstajata temna plat in cel kup bizarnih podrobnosti, so moje zgodbe v zasnovi pozitivne. Mislim, da zgodbe morajo biti take.«

»Pisati roman zame pomeni prikopati se do te globine.«

»Zdaj sem v sedemdesetih letih, ne vem, koliko romanov bom lahko še napisal. Zato sem bil trdno prepričan, da moram to zgodbo napisati z ljubeznijo in si vzeti na pretek časa, da jo dokončam.«

»Malo več zaupanja v lastne pisateljske sposobnosti je dobil šele nekje na sredi kariere, okrog leta 2000, tik preden se je lotil romana Kafka na obali.«

»Proti temu ne moreš nič in zdi se mi popolnoma naravno.«

»Res uživam v pisanju. Pisati je zabavno, še zabavneje pa je popravljati za seboj.«

»Treba je iti v mesto. Ne glede na to, kaj se zgodi. Zaklenjena 'zgodba' se začne tiho premikati, kot da so se zbudile 'stare sanje' in odkrile odročen arhiv.«

»Delo seže v srce in da stoodstotno spada v Murakamijev svet.«